-
1 standard
['stændəd] 1. noun1) (something used as a basis of measurement: The kilogram is the international standard of weight.) mera2) (a basis for judging quality, or a level of excellence aimed at, required or achieved: You can't judge an amateur artist's work by the same standards as you would judge that of a trained artist; high standards of behaviour; His performance did not reach the required standard.) merilo3) (a flag or carved figure etc fixed to a pole and carried eg at the front of an army going into battle.) prapor2. adjective((accepted as) normal or usual; The Post Office likes the public to use a standard size of envelope.) običajen, standardiziran- standardise
- standardization
- standardisation
- standard-bearer
- be up to / below standard
- standard of living* * *I [staendəd]1.nounstandard; norma, pravilo, merilo; enotna (uzakonjena, običajna) mera ali teža; vzorec, vzor, splošno veljaven tip; smernica; (minimalne) zahteve; denarna podlaga; veljava; nivó; (šolski) razred, stopnja; vrsta blaga določene, stalne kvaliteteto set a high standard figuratively veliko zahtevati;2.adjectivenormalen, standarden; zgleden, klasičenII [staendəd]1.nounstandarta, prapor (zlasti konjenice); polkovna zastava; ozka, trikotna zastavica; žival v grbu; simbol; pokončen steber, podstavek, stojalo; jambor; drevešček, drevoto raise the standard of liberty figuratively dvigniti zastavo svobode;2.adjectivestoječ, pokončen; ki ima pokončno steblo ali deblo, visokoraselstandard rose — (visok) rožni grm (vrtna roža, vrtnica)
См. также в других словарях:
némščina — e ž (ẹ) nemški jezik: dobro razume nemščino; izpopolnjevati se v nemščini; profesor nemščine / kočevska nemščina / prvo uro je bila nemščina pouk tega jezika ♦ lingv. stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 9. do 11. stoletja;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
visòk — ôka o prid., víšji (ȍ ó) 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma veliko razsežnost, ant. nizek: visok hrib, steber, zvonik; visoka gora, hiša, ograja; visoka trava; visoko drevo, naslonjalo / žival na visokih nogah; visoko čelo / biti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stàr — stára o stil. ó prid., staréjši stil. stárji stil. stárši (ȁ á) 1. ki je v zadnjem obdobju življenja: star človek; žival je bila že stara; ni si mislil, da je star // ki je v poznem obdobju rasti: star radič je grenek; kosili so že staro travo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
